Sanje.

Hah. Hecna stvar je ta, ko že vnaprej veš da nimaš možnosti.
Ni smešno... Žalostno. Nevem zakaj še vedno verjamem, ko pa vem, da ni možno?
In ne... ne govorim o ljubezni, frendih alpabilokejtašnga.
Govorim o svojižestalnitemi; sanjah.
Nočem se sprjaznt z resnico.
Nimam take familije, da bi vodl plesno šolo. Nimam tolk dnarja, da bi se usak dan vozla v Lj v plesno šolo Bolero, da bi usak dan trenirala. Nimam možnosti sodelovat z najboljšimi plesalci v Evropi, Sloveniji, Ameriki. Nimam možnosti pr 14. it v Los Angeles. Nimam možnosti zmagat na Svetovnem prvenstvu.
A sploh mam kej?
talent?
Mogoče.
Sam se uprašam; Je to dost?
In ne, ni dost. Tuki te morjo opazit, videt kaj znaš.
Oni so tisti, ki te lahko popeljejo v svet tega.
Tvoja prihodnost je v bistvu odvisna od NJIH.
Sam... Kak lahko prideš do tega, da te opazjo?
Ne moreš. Vsaj, če si js. Ne morem.
Zakaj pol še vedno verjamem? Zakaj je v men še vedno en delček upanja, k ne bo nikol ugasnu?
Včasih si želim, da bi bla nekdo drug.
Bla biii... Krnekdo. Neka oseba brez interesov. Živela bi za prjatle in šolo. Phh...
Tako življenje bi blo POPOLNO.
Ampak ne morem... Spet ne morem.
Ko poslušam tist intervju z Niko Kljun se mi utrne solza.
Še zdej slišim tist odgovor:
Koliko ste bili dejansko stari, ko se prvič stopili na odre v Los Angelesu? Takrat sem bila stara 14, vendar sem že prej sodelovala v New Yorku na raznih tekmovanjih, prireditvah...

Mnja. Mela je srečo. Ogromno srečo.
Velik ljudi se trudi za njihove sanje. Prestanejo trnovo pot do tega da jim uspe.
Mal je tut sreče v tem.
Zakaj ne morem bit JS tista k ma srečo?
Ne gre. Ne dela.
V življenju so ljudje, ki se jim godijo dobre stvari in ljudje, katerim se ne godijo dobre stvari. Tako pač to deluje...
Potem se pa upraši; Kam pa js spadam?
Sama za sebe vem, da najbrž v drugo skupino.
In ja, kje bi js mogla bit zdej?
Že v LAju?
Fino bi blo, ja.
Sanjam.
Očitno se je treba sprjaznt, s tem kar si. S tem kar maš. In nč druzga.
haah. Spet mi je smešno. (:
Zakaj še vedno verjamem? Pozna kdo odgovor?

Čeprau vem, da vsem dojadim s takimi posti, sam ne morem brez tega. Hočem ljudi, ki bi me razumel. Takšnih nikol ne bom našla. Ka pa češ. Pač nisem Nika Kljun. :'(

In ja, trikrat ugibi kdo je na sliki? (:

I hate it.

Ko ti gre vse najlepš... Vse je popolno...
Je čas za....












Bolezen.
:@ !!!

I hate it. =S
Buba grlo, vročina in počutim se ko da bom izkašljala trepalnce.
=S

Do you like us?

No, o anketi katere sem konec komaj čakala in skrajševala dneve možnosti glasovanja in jih je potem nekdo pošteno podaljšal (Sandra mogoče-.-!)...
Ob 61 glasovih smo prišli do zaključka, da nas 14 retardiranih ljudi ne pozna (se opravičujem izrazu, je sam joke :D), 5 nas ne mara (približno vemo kdo to je -vsaj js- in s tem samo kažete kaki froci ste, brez skrbi ;) in tamtararaaam, 42 osebkov nas mara!
Hvala kr ste bli pridni pa ste glasoval :*
Me mamo tut vas rade.
Osebki, ki nas ne poznate; me tut vas ne poznamo ;D
In osebki, ki nas ne marate; tudi me vas ne maramo ;)
Als.Chicks
(No, drugač je pa objavo napisala Lana)
Fino se mejte :*


PS.: Prosim naloži eno noro fotko od nas treh :)

Amy! Tha 14...
Želim ti največ ljubezni kar jo sploh je na tem svetu,
Sreče, predvsem pa uspehov (rokometnih, fotografskih podvigov, šola...)
pač pa vsepovsod kje si SAMA želiš,
Ne gre brez zdravja in upam, da boš ozraula enkrat tvoj 365 dnevni prehlad (ki ga mamo sicer obedve.) ,
Drugač pa upam, da veš, da te mam rada. Zelo!
In prosim te, ne se jezit zarat slik, ker je moj računalnik zboleu in mi je zbrisau nekaj slik.
Te so use kar mam.
:@
Amy, rada te mam, lepo praznuj pa še enkrat:

VSE NAJBOLJŠE! =*
Girl you're so fine, you know you are, just stay you, 'cause you know, we love you. (: